Družina Turk
Leta 1927 je Janez Turk, praded Izidorja Zelenca, na razprodaji posestva Korče kupil hišo, v kateri je pred tem že bila gostilna. Vanjo se je preselil s svojo družino in leto pozneje v njej odprl gostilno Turk.
Le dobrih sto metrov od gostilne je med obema vojnama potekala državna meja med Italijo in Jugoslavijo. Gostilna Turk je bila takrat ena izmed petih gostiln na vasi.
Gostilno Turk so (začasno) kazensko zaprli leta 1946, ker naj neki mošt ne bi bil prijavljen.
Leta 1935 so v bližini Hotedršice našli kamnito sekiro, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani.
Ob cesti Hotedršica – Kalce so arheologi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odkrili ostanke rimske naselbine.
Županija Hotedršica (Supp Kathederlitz) je že omenjena v urbarjih vicedomskega urada za deželnoknežjo posest na Kranjskem iz let 1496, 1515 in 1527.
29. oktobra 1506 je tržaški škof Peter posvetil oltar na desni strani cerkve sv. Janeza Krstnika in pokopališče.
V Slavi vojvodine Kranjske, v osmi knjigi, Janez Vajkard Valvasor opisuje cerkev sv. Janeza Krstnika v Hotedršici.
Hotedršica je bila zaledni kraj soške fronte. V tem času je skozi vas vodila železnica za transport tovora na bojišče. V vasi je bila deponija vagonov, postaja za točenje vode in vojaška bolnišnica.
Vredno ogleda
Tomažinov mlin stoji na robu kraškega sveta.
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Hotedršici.
Stara Gregorčkova hiša s črno kuhinjo.
Zbirka starih predmetov Romane Pivk.
Ponor potoka Hotedršica.
Jožef Plečnik in Hoedrščica
V Hotedršici se je leta 1835 rodil Andrej Plečnik, oče arhitekta Jožeta Plečnika. Tu se je izšolal za mizarja in tudi po odhodu ohranil stike s hotenjskimi sorodniki.
Tudi arhitekt Jože Plečnik je večkrat prihajal v Hotedršico. Obiskoval je svojega daljnega bratranca, mizarja Ivana Plečnika, in v njegovi delavnici naročal izdelavo pohištva, tudi zahtevnejšega z intarzijami.
Leta 1935 so po Plečnikovih načrtih v Hotedršici uredili prostor okoli cerkve in župnišča. Del načrta, vhod na pokopališče, pa je ostal nerealiziran. Vhodni stebri so zdaj vdelani v duhovniški grob.
Po mnenju nekaterih naj bi bil Jože Plečnik tudi avtor celotne ureditve prostora med cerkvijo, šolo in potokom, od katerega pa je danes ohranjen le del mostu in kip Janeza Nepomuka.
Leta 1935 so po Plečnikovih načrtih v Hotedršici uredili prostor okoli cerkve in župnišča. Del načrta, vhod na pokopališče, pa je ostal nerealiziran. Vhodni stebri so zdaj vdelani v duhovniški grob.
